Obvestila

4. 12. 2025
OBVESTILO

NORMIRANCI IN POVEZANE OSEBE

Za leto 2025 morajo normiranci prvič, ob oddaji davčnega obračuna, napovedati tudi prihodke povezanih oseb (https://data.si/blog/povezane-osebe/) .

Normiranci imajo za vstop in izstop iz sistema normiranstva, določene prage prihodkov, ki se jih ne sme presežti, če želijo knjige voditi na ta način. Pri tem se v določenih primerih k prihodkom zavezanca štejejo tudi prihodki drugih, z njim povezanih oseb. Seštevanje prihodkov povezanih oseb velja za:

• VSTOP V SISTEM NORMIRANCEV
• IZSTOP IZ SISTEMA NORMIRANCEV
• OBVEZNOST ZA VKLJUČITEV V SISTEM DDV

Torej če ima s.p. povezane osebe, ki imajo še svoja podjetja ali pa ima celo ena oseba odprt normiran s.p. poleg pa še podjetja drugih oblik, se v primeru nadzora prihodki povezanih oseb lahko seštevajo. Seštevajo se, če je namen povezanosti ustvariti shemo, ki je ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin nepristna in je njen glavni namen pridobiti davčno ugodnejšo obdavčitev (normiranci). Seštevanje prihodkov pri normirancih pa ne velja, če zavezanec lahko dokaže nasprotno, da namen ni izogibanje davkom. Pri tej presoji se upošteva, ali shema poslovanja temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo. Če poenostavimo, prihodki povezanih oseb se ne upoštevajo le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje. Velika verjetnost je, da bo seštevanje prihodkov pri normirancih veljalo, če gre za opravljanje istovrstne dejavnost med povezanimi osebami ali pa odvisnost zavezanca – normiranca od povezanega naročnika oziroma kupca. To se kaže tako, da normiranec pretežni del ali celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami. Te pa davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

EKONOMSKO ODVISNA OSEBA / PRIKRITO DELOVNO RAZMERJE

Ekonomsko odvisna oseba je samozaposleni posameznik, ki ne zaposluje drugih in večino svojih prihodkov pridobi iz sodelovanja z enim naročnikom (80% in več). Pri takšni situaciji se lahko zgodi, da takšno razmerje označijo za prikrito delovno razmerje in sicer v primeru, da se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. V skladu s 13. členom ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. 18. člen ZDR-1 pa vzpostavlja domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Bistvena razlika z ekonomsko odvisnimi osebami je prav v elementu odvisnosti. Za razliko od »zgolj« ekonomske odvisnosti, so osebe v prikritem delovnem razmerju tudi v osebni odvisnosti. Ta se kaže predvsem v elementu vezanosti na navodila delodajalca, opravljanju dela pod njegovim nadzorom, disciplinski odgovornosti za delovne obveznosti ter opravljanju dela s sredstvi in v prostorih delodajalca. V primeru pregleda lahko takšno razmerje označijo torej za prikrito delovno razmerje in naročniku pri katerem preko s.p.ja dela oseba, naložijo da samozaposlenega zaposli (tudi za nazaj), nakazila, ki so nastala v času prikritega delovnega razmerja, pa se obdavčijo in oprispevčijo (tudi za nazaj).

OBDAVČITEV NORMIRANEGA S.P. – ZAKON O DOHODNINI

• PLAČUJE SE DOHODNINA OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI (UREJA ZAKON O DOHODNINI – https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697 IN ZPZR https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9359).
• GRE ZA OBDAVČITEV VSEH PRIHODKOV IZ POSLOVANJA
• DEJANSKI STROŠKI / NORMIRANI ODHODKI (VNAPREJ DOLOČENI)
• DAVEK PLAČAJO VSA PODJETJA S PRIHODKI
• MESEČNO ALI TROMESEČNO SE VNAPREJ PLAČUJE DOHODNINA
• NA KONCU SE OB ODDAJI DAVČNEGA OBRAČUNA NAREDI PORAČUN DAVKA (DOPLAČILO ALI VRAČILO OD ŽE VPLAČANIH AKONTACIJ)
• VIŠINA DAVKA PRI NORMIRANCU JE ODVISNA OD VIŠINE PRIHODKOV IN PA ALI JE S.P. POLN S.P. ALI POPOLDANSKI S.P.

SISTEM DDV – DAVEK NA DODANO VREDNOST – ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST

• DDV NIMA NOBENE POVEZAVE Z DOHODNNO OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
• DDV JE POVSEM DRUG DAVEK IN GA UREJA ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4701)
• DDV SISTEM NI OBVEZEN ZA VSE, VANJ SE VKLJUČI POD POSEBNIMI POGOJI (PRESEŽEK 60.000 OZ 66.000 EUR PRIHODKOV V KOLEDARSKEM LETU, POSLOVANJE S TUJINO, VEČ  POGOJEV NA POVEZAVI: https://edavki.durs.si/edavkiportal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=izdaja_id_stevilke_za_ddv_domaci_fod
• OBRAČUNI DDV SE ODDAJAJO VSAK MESEC OZ VSAKE TRI MESECE
• STOPNJA DDV JE 22% V POSEBNIH PRIMERIH PA TUDI 9,5 % ALI 5%

Torej, dohodnina od dohodka iz dejavnosti in DDV sta dve nepovezani vsebini – kot bi rekli pri nas, dve različni avtocesti 😊

Vaš računovodski servis

4. 12. 2025
OBVESTILO: ALI SEM V 2026 ŠE LAHKO NORMIRAN S.P. – IZSTOPNI POGOJI

»POLN S.P.« – POLNO SAMOZAPOSLEN 9 ZAPOREDNIH MESECEV ZA POLN DELOVNI ČAS –  NE SME PRESEŽTI POVPREČJA 120.000 EUR PRIHODKOV V DVEH LETIH.

ZA PRESOJO ALI SMO V 2026 LAHKO ŠE NORMIRANCI, SE GLEDA POVPREČJE LET 2024 IN 2025.

Primer:

»POPOLDANSKI S.P.« – NIMA POGOJA SAMOZAPOSLITVE 9 ZAPOREDNIH MESECEV ZA POLN DELOVNI ČAS – NE SME PRESEŽTI POVPREČJA 50.000 EUR PRIHODKOV V DVEH LETIH.

ZA PRESOJO ALI SMO V 2026 LAHKO ŠE NORMIRANCI, SE GLEDA POVPREČJE LET 2024 IN 2025.

Primer:

ENO LETO POPOLDANSKI, DRUGO LETO POLN S.P. – ENO LETO IZPOLNJUJE POGOJ SAMOZAPOSLENE OSEBE 9 ZAPOREDNIH MESECEV ZA POLN DELOVNI ČAS, DRUGO LETO NE.

NE SME PRESEŽTI POVPREČJA 85.000 EUR PRIHODKOV V DVEH LETIH. ZA PRESOJO ALI SMO V 2026 LAHKO ŠE NORMIRANCI, SE GLEDA POVPREČJE LET 2024 IN 2025.

Primer:

Vaš računovodski servis

26. 11. 2025
OBVESTILO – DAVČNA OBRAVNAVA DARIL

Podjetja, podjetniki pogosto obdarujete svoje zaposlene, njihove otroke ter poslovne partnerje.

Spodaj v tabeli je predstavljena davčna obravnava daril. Za dodatna pojasnila so v priponki obrazložitve. Seveda pa se lahko z vprašanji obrnete tudi na nas.

Bonitete

Davcna_obravnava_daril

Vaš računovodski servis

26. 11. 2025
OBVESTILO – KRATEK POVZETEK IZPLAČIL

Spoštovani,

ker se bliža čas različnih prednovoletnih izplačil, vam spodaj za lažje razlikovanje, pošiljamo glavne značilnosti posameznih izplačil.

Vaš računovodski servis

24. 11. 2025
OBVESTILO – IZPLAČILO DELA PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST (max 2.489,76 eur bruto)

1. PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST (v pogovornem jeziku tudi: trinajsta plača, božičnica, letna nagrada ipd.) je po Zakonu o delovnih razmerjih opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Da je poslovna uspešnost neobdavčena pomeni, da se do maksimalne bruto vrednosti NE obračuna DOHODNINA, PRISPEVKI pa SE v vsakem primeru obračunajo.

Od 1. 1. 2023 velja, da izplačilo dela plače za poslovno uspešnost ne bo predmet obdavčitve, če bo izplačano največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS. V primeru, da je izplačilo dvakrat letno, se izplačili seštejeta.

Plačilo za poslovno uspešnost se torej ne všteva v davčno osnovo, če je podjetje poslovno uspešno (kriterije za presojo uspešnosti opredeli v internem aktu) in:

• imajo pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu in so pravica do izplačila ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni

ali

• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Zaradi specifične vsebine navedenega splošnega akta (raznovrstnosti kriterijev in meril) je težko pripraviti vzorec akta, ki bi bil uporaben za vsa podjetja, vam pa v priponki pošiljamo 2 primera takšnega akta, ki sta vam lahko v pomoč pri sestavi predmetnega splošnega akta za vaše podjetje.

2. NOVA SODNA PRAKSA: : ZDR-1 delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila. Kljub takšni zakonski določbi, ki napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi, pa delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije. Tudi pri plačilu za poslovno uspešnost mora namreč delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Ni torej nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu (kar je v praksi pogosto), vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna. Nova odločba Vrhovnega sodišča glede nižjega izplačila poslovne uspešnosti iz razloga bolniške odsotnosti pravi, da se takšna obravnava smatra za diskriminacijo. Celotna sodba na: Iskalnik sodne prakse (sodnapraksa.si)

3. PRIMERI IZRAČUNOV:                     

Izračuni so informativne narave – letos je potrebno poslovno uspešnost, zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, razdeliti na dva dela (1. del za obdobje od 1.1.2025 do 30.6.2025 in 2. del za obdobje od 1.7. do 31.12.2025).

Vaš računovodski servis

24. 11. 2025
OBVESTILO – ponovno SPREMEMBE PRI NORMIRANCIH

ZELO smo se potrudili razumno (če je to sploh mogoče) spisati povzetek, prosimo temeljito preberite, če ne bo razumljivo, pokličite

19. novembra 2025 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (»ZPZR«).

Spodaj vas obveščamo o najpomembnejših spremembah.

– – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – –

POLN S.P. = IMA izpolnjen pogoj samozaposlitve za poln delovni čas, najmanj devet zaporednih mesecev.

POPOLDANSKI S.P. = NIMA izpolnjenega pogoja samozaposlitve za poln delovni čas, najmanj devet zaporednih mesecev.

DAVČNA STOPNJA = PRIHODKI – ODHODKI

– – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – — – – – – – –

VSTOPNI POGOJI – Zavezanec lahko vstopi v sistem normirancev, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ne presegajo:

• POLN S.P. = 120.000 eur (prej 60.000 eur)
• POPOLDANSKI S.P. = 50.000 eur (prej 30.000 eur)
• NA NOVO ODPRT S.P.= prihodki se štejejo kot 0 eur, pogoj za vstop je izpolnjen.

 POGOJ ZA PONOVNI VSTOP MED NORMIRANCE

Uvedena 5 letna omejitev po izstopu iz sistema (leto prenehanja se ne šteje) – če zavezanec izstopi iz sistema ali zapre normiran s.p. in ponovno odpre s.p., mora preteči najmanj 5 davčnih let, da knjige lahko ponovno vodi po sistemu normirancev.

Hkrati mora dosegati še prihodkovne omejitve omenjene pri vstopnih pogojih.

IZSTOP IZ SISTEMA NORMIRANCEV – Zavezanec mora izstopiti iz sistema normirancev, če povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

• POLN S.P. = 120.000 EUR
• POPOLDANSKI S.P. = 50.000 EUR
• ENO LETO POPOLDANSKI, DRUGO POLN S.P. = 85.000 EUR
• KMETJE, KI SO VKLJUČENI V PIZ = 120.000 EUR
• Leto brez dejavnosti se šteje kot prihodki = 0 eur.

SPREMEMBE DAVČNIH STOPENJ

POLN S.P. – do sedaj je bil davek 20% ne glede na višino davčne stopnje, sedaj se razdeli stopnja davka: do 72.000 eur davčne osnove je davek 20%, nad 72.000 eur davčne osnove je davek 35%.

PRIMER: POLN S.P.; PRIHODKI 100.000 EUR

PRIMER: POLN S.P.; PRIHODKI 120.000 EUR

PRIMER: POLN S.P.; PRIHODKI 150.000 EUR

POPOLDANSKI S.P. – do sedaj je bil davek 20% ne glede na višino davčne stopnje, sedaj se razdeli stopnja davka: do 33.000 eur davčne osnove je davek 20%, nad 33.000 eur davčne osnove je davek 35%.

PRIMER: POPOLDANSKI S.P.; PRIHODKI 50.000 EUR

PRIMER: POPOLDANSKI S.P.; PRIHODKI 85.000 EUR

Vaš računovodski servis

18. 11. 2025
OBVESTILO – Zimski regres

Državni zbor Republike Slovenije je 11. novembra 2025 po nujnem postopku sprejel predlog Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (»ZPZR«). Zakon še ne velja, saj sledi postopek v Državnem svetu, nato pa razglasitev in objava v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati bo začel naslednji dan po objavi. 

1. Višina zimskega regresa (izplačilo le v denarni obliki):

• polovica minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR bruto
• delavci, ki delajo krajši delovni čas, so upravičeni do sorazmernega dela regresa; delavci, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih (invalidi, starševsko varstvo, ipd …), so upravičeni do polnega regresa; delavci, ki so sklenili delovno razmerje med letom ali jim je delovno razmerje prenehalo med letom, imajo pravico do sorazmernega dela regresa glede na obdobje zaposlitve

2. Rok izplačila:

• najpozneje do 18.12.2025 (če zakon ne bo pričel veljati 18. 12. 2025, bo potrebno zimski regres izplačati naslednji delovni dan po uveljavitvi zakona)

3. Zamik plačila:

• če delodajalca zavezuje KP dejavnosti, lahko v primeru nelikvidnosti zamakne plačilo do 31. 3. naslednjega koledarskega leta
• s prehodno določbo za leto 2025 je mogoč zamik izplačila v primeru nelikvidnosti podjetja tudi, če delodajalca ne zavezuje KP
• s prehodno določbo za leto 2025 je zamik 3/4 izplačila zimskega regresa mogoč tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje KP, če v letu 2025 oziroma do 31. 3. 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih deležev ali delnic, izplačila nagrad poslovodstvu ali dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, niti v tem obdobju ni nastala obveznost slednjih izplačil – ti delodajalci so dolžni 1/4 izplačila zimskega regresa (159,72 eur) izplačati do 18. 12. 2025

4. Davčna obravnava:

• izplačilo do višine 638,86 EUR je neobdavčeno in neoprispevčeno (bruto = neto)
• če zimski regres skupaj z izplačilom dela plače za poslovno uspešnost presega limit (100% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS), je potrebno obračunati prispevke in dohodnino
• posebnost 2025: zimski regres, izplačan v letu 2025, se ne všteva v del plače za poslovno uspešnost oz. v zgoraj navedeni limit

Zimski regres je torej pravica, ki ni vezana na uspešnost poslovanja delodajalca.

Več o novi pravici si lahko preberete v predlogu zakona, katerega prilagamo.

Predlog

Vaš računovodski servis

27. 10. 2025
Ponovno OBVESTILO – Od 1.7.2025 sprememba pri obračunu DDV

Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti, predložiti:
• evidenco obračunanega DDV in
• evidenco odbitka DDV

SPREMEMBA
V vašem imenu bomo, kot do sedaj, oddajali obračun DDV na davčni urad, poleg pa bomo morali preložiti sezname izdanih in prejetih računov.
Do sedaj so se knjige izdanih in prejetih preložile samo na izrecno zahtevo davčnega urada.

Od julija 2025 dalje, bodo čisto vse spremembe, ki jih naredimo-poknjižimo, vidne fursu-ko jih bomo morali sproti mesečno prilagati k ddv obračunu.

KDAJ
Prvič torej najkasneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje.

V priponki posredujemo obvestilo, ki ga je Generalni finančni urad pošiljal zavezancem 25.4.2025 in navodila za oddajo evidenc.

• Evidenci_obracunanega_DDV_in_odbitka_DDV_ter_predizpolnitev_obracuna_DDV (1)
• Davčni zavezanci

22. 8. 2025
Zaposlujemo

Postani ključni del našega tima! Iščemo: knjigovodjo, računovodjo in obračunovalca plač

Si natančen, odgovoren in imaš rad/a številke? !

Kaj boš počel/a kot knjigovodja / računovodja?

✅usklajevanje saldov, kompletiranje in knjiženje dospelih in izdanih računov s spremnimi
dokumenti;
✅knjiženje dospelih in izdanih računov;
✅skrb za pravilno likvidacijo računov;
✅priprava dokumentacije, vodenje evidence dospelih računov;
✅reševanje reklamacij;
✅spremljanje ustrezne zakonodaje (predvsem ZDDV, ZDDPO, ZDoh, ZGD, ZDR);
✅skrb za stalno strokovno usposabljanje, poznavanje in nenehno spremljanje in učenje nove
zakonodaje, tako da delo na delovnem mestu knjigovodje poteka nemoteno;
✅obračun DDV;
✅knjiženje TRR (domači, tuji);
✅knjiženje blagajne.

Kaj boš počel/a kot obračunovalec plač?
✅ obračun plač in drugih prejemkov;
✅ obračun drugih izplačil fizičnim osebam;
✅ priprava in pregled podatkov za obračun plač;
✅ priprava zahtevkov za refundacije (ZZZS, ZPIZ);
✅ vodenje personalnih map in priprava dokumentacije za nove zaposlene;
✅ prijave v zavarovanje ter vnašanje podatkov v program;
✅ spremljanje delovne in davčne zakonodaje;
✅ obvladovanje A1 potrdil in postopkov zaposlovanja tujcev;
✅ druga administrativna in kadrovska dela po navodilih delodajalca.

Kaj ti nudimo?

• Dinamično in stimulativno delovno okolje
• Priložnost za strokovni razvoj in napredovanje
• Zanesljivo in stabilno zaposlitev v uspešnem podjetju

Si pripravljen/a na nov izziv? Pošlji prijavo še danes!

Email: tina@zaman.si

Tel.: 031 666 680

Prijaviš se lahko tudi na spodnji povezavi: https://forms.gle/vS1ndFHcij9SPfQD6

Rok za prijavo: 31.10.2025

Tvoj karierni korak se začne tukaj!

29. 7. 2025
O B V E S T I L O – kolektivni dopust

Vsako leto, skoraj ob istem času…

vam sporočamo, da bo naša pisarna, zaradi kolektivnega dopusta, prazna od petka 1.8.2025 do vključno petka 8.8.2025.

vaš knjigovodski servis zaman tudi vam želi, prijetne poletne dni, če bo kaj zelo nujnega, nam pišite alenka@zaman.si

30. 6. 2025
OBVESTILO: POTNI NALOGI- najpogostejše napake v praksi

Potni nalogi so ključni dokument za evidentiranje službenih poti in povračilo potnih stroškov. So ena izmed najpogostejših kontrol davčnih inšpektorjev.

1. Najpogostejše napake pri izpolnjevanju:

• potni nalogi se ne pišejo sproti
• zaporedne številke si ne sledijo kronološko
• potni nalogi nimajo žiga podjetja (v kolikor podjetje posluje z žigom) in niso podpisani s strani odgovorne osebe
• manjkajoči podatki o zaposlenemu, ki je napoten na službeno pot
• namen službene poti ni dovolj natančno določen (npr. sejem, seminar, poslovni sestanek)
• manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje
• relacija poti ni dovolj natančno določena
• izpolnjeni potni nalogi nimajo navedenega datuma in/ali ure odhoda ter vrnitve
• na potnih nalogih ni navedena registrska številka službenega avtomobila
• na potnih nalogih se napačno obračuna kilometrina
• izpolnjeni potni nalogi nimajo prilog, iz katerih bi bilo razvidno, da je bilo potovanje dejansko opravljeno (cestnine, vinjete)
• prevoženi kilometri po potnem nalogu in evidenci prevoženih kilometrov v vozilu se ne ujemajo
• izplačana kilometrina je previsoka ali prenizka glede na prevožene kilometre po potnem nalogu

2. Izplačilo kilometrine namesto poti na delo

Delodajalec zaposlenemu, ki ima v pogodbi o zaposlitvi navedeno terensko delo kot običajno delovno nalogo, izplačuje povračilo teh poti po 0,43 eur/km (službene poti). Teorija zagovarja, da zaposlenemu, ki ne dela vsakodnevno na sedežu delodajalca in ima terensko del specificirano v pogodbi o zaposlitvi, ne pripada povračilo v višini 0,43 eur/km, temveč maksimalni neobdavčeni znesek prevoza na delo (0,21 eur na km). V primeru pregleda se FURS lahko odloči za obdavčitev izplačane razlike (primeri: terenski delavci, gradbinci ki delajo na različnih lokacijah, veterinarji ki delo opravljajo po domovih …)

3. Izplačilo stroškov prevoza, kljub uporabi službenega vozila v zasebne namene

Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila v zasebne namene in mu delodajalec za tako uporabo zagotovi tudi gorivo, zaposlenemu povračilo stroškov prevoza ne pripada, če pa je vseeno izplačano, pa se povračilo stroškov prevoza v tem primeru všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Pot na delo in iz dela se šteje za vožnje v zasebni namen.

4. Uporaba službenega vozila v zasebne namene – boniteta se ne obračuna

Uporaba službenega vozila za zasebne namene se davčno obravnava kot ugodnost, prejeta v naravi. Boniteta za avto se obračuna takrat, kadar se službeno vozilo uporablja v zasebne namene. V primeru, da se ugotovi, da zaposleni uporabljajo vozilo v zasebne namene in se boniteta ne obračunava, lahko FURS zahteva naknaden obračun bonitete. Višina bonitete je odvisna od vrednosti avtomobila in leta uporabe ter od tega ali delodajalec zagotavlja tudi gorivo.

5. Zaposlenim se izplačuje kilometrina za službene poti, medtem ko ima podjetje v lasti več službenih avtomobilov.

V primeru pregleda bo FURS preveril koliko službenih vozil je v lasti podjetja in koliko kilometrine je bilo izplačane zaposlenim. Ker je kilometrina neobdavčena, bo FURS preveril, ali na dan službene poti res ni bilo mogoče delavca na to službeno pot napotiti s službenim avtomobilom. Torej, za vsako pot bo potrebno dokazati, da službena vozila niso bila na razpolago. Pregledujejo tudi račune različnih bencinskih servisov, da ugotovijo koliko goriva je že upoštevano v stroških podjetja.

6. Knjiga voženj

Če ima podjetje v lasti službene avtomobile, je potrebno voditi za vsako vozilo knjigo voženj. V knjigo voženj se vpisuje podatke o vsaki vožnji s službenim avtom, vključno z začetnim in končnim stanjem kilometrskega števca ob začetku in na koncu službene poti, relacijo in navedbo osebe, ki službeni avto uporabi. Podatki na potnem nalogu in obračunu potnih stroškov se morajo ujemati s podatki v knjigi voženj.

7. Evidence o prevoženih kilometrih

V kolikor se službeno vozilo uporablja tako v službene kot v zasebne namene, je potrebno voditi evidenco o prevoženih kilometrih (izjema, če se plačuje polna boniteta). Le tako je možno zagotoviti za davčne namene pravilno razmejitev med uporabo službenega vozila za opravljanje službenih obveznosti in za uporabo v privatni sferi.

Evidenco o prevoženih kilometrih v zasebne/službene namene morajo voditi tudi samostojni podjetniki, ki službeno vozilo uporabljajo tako v službene kot privatne namene.

8. Električna vozila

Kljub temu, da je zaenkrat boniteta za uporabo električnega vozila enaka 0, pa je tudi pri uporabi električnega avtomobila potrebno voditi evidence opravljenih poti, saj morebitna uporaba takšnih vozil v zasebne namene, vpliva na obračun DDV.

Več o potnih nalogih: Potni nalog

Vaš računovodski servis.

23. 6. 2025
PLAČEVALI BOMO , PRISPEVEK ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO…

S 1. julijem 2025 bomo zaposleni in samozaposleni morali plačevati socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo (Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Prispevek se prvič obračuna pri plači ZA JULIJ ( v mesecu avgustu 2025).

Za dolgotrajno oskrbo so zavarovani vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz 54. in 129. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23) in so:

• starejši od 18 let,
• zavarovani (kot zavarovanec ali družinski član) v obveznem zdravstvenem zavarovanju za primer bolezni in poškodbe izven dela.
• Izjema: mlajši od 18 let, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja, samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, opravljanja kmetijske dejavnosti ali opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

Zavezanci za plačilo prispevka so:

• delavci v višini enega odstotka bruto plače,
• delodajalci v višini enega odstotka bruto plače,
• upokojenci v višini enega odstotka neto pokojnine,
• samozaposleni in kmete s prijavljeno dejavnostjo v višini dveh odstotkov plače.

Prispevka ne bo treba plačevati za zavarovane osebe, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledično v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zavarovane kot družinski član:

• otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),
• pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
• vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, če jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.

Vpliv na plačo: zaradi obračuna prispevka za dolgotrajno oskrbo, bo neto plača zaposlenega nižja, hkrati pa se poviša tudi strošek delodajalca, saj je obveznost plačila prispevka v višini 1% od bruto plače, tako na strani delavca, kot tudi delodajalca.

Vpliv na prispevke samozaposlenega oziroma kmeta: Prispevki samozaposlenega se bodo povišali za 2% od zavarovalne osnove za prispevke.

Vpliv na prispevke za »popoldanski s.p.«: Določen bo pavšalni znesek – 1% od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji

Prispevek za dolgotrajno oskrbo, se če je zavezanec za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo, predvidoma obračuna tudi pri izplačilih preko podjemne pogodbe, avtorskega honorarja, poslovodenja, izplačilih študentom in izplačila dijakom na obveznih praksah / vajeništvu. Torej obračuna se pri vseh dohodkih.

Glede na kompleksnost obračuna prispevka, predvidevamo, da bodo podana še nadaljnja navodila.

Več od prispevku za dolgotrajno oskrbo: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8819

Vaš računovodski servis.